Veliko lastnikov je presenečenih, ko se alge pojavijo že po nekaj letih – tudi na kakovostnih, silikonskih fasadah. Pojav ni posledica slabe izvedbe ali nekakovostnega materiala, temveč kombinacije sodobnih gradbenih sistemov, okoljskih zahtev in fizikalnih lastnosti fasadnih površin.

Omejena trajnost zaščite v zaključnih slojih in vpliv okoljske zakonodaje

Sodobni fasadni zaključni sloji vsebujejo zaščitne dodatke proti algam in plesni (bicoidi t. i. film-konzervanse). Njihova naloga je začasno zavirati razvoj mikroorganizmov na površini fasade.

Ti zaščitni dodatki delujejo tako, da se v majhnih količinah postopoma sproščajo na površino, kjer preprečujejo naselitev alg in plesni. Zaradi vremenskih vplivov, UV-sevanja in postopnega izluževanja se njihova koncentracija sčasoma zmanjšuje, zato zaščita po nekaj letih oslabi. To je normalen proces staranja fasadnega sistema.

Vpliv strožje EU zakonodaje

Uporaba biocidnih aktivnih snovi je v Evropski uniji strogo regulirana, med drugim z Uredbo o biocidnih proizvodih BPR (EU) št. 528/2012.

Namen zakonodaje je zagotoviti učinkovito uporabo biocidnih proizvodov ob hkratnem zmanjševanju tveganj za zdravje ljudi, živali in okolje.

To pomeni, da:

• morajo biti uporabljene aktivne snovi ustrezno odobrene,
• se ocenjujejo njihovi vplivi na zdravje ljudi in okolje,
• so posamezne aktivne snovi lahko omejene ali niso več dovoljene,
• je razvoj sodobnih zaščitnih sistemov usmerjen tudi v zmanjševanje okoljskih obremenitev in izluževanja aktivnih snovi.

Zato trajne zaščite fasade pred biološko rastjo ni mogoče pričakovati zgolj od biocidnih dodatkov v zaključnem sloju. Njihova učinkovitost je časovno omejena in je odvisna tudi od izpostavljenosti objekta, količine vlage, padavin, sončne svetlobe in drugih okoljskih dejavnikov.

Energetsko učinkovite fasade so hladnejše

Sodobni objekti imajo praviloma debelejšo toplotno izolacijo (ETICS), ki bistveno zmanjšuje prehajanje toplote skozi zunanji ovoj objekta.

Posledično:

• manj toplote prehaja iz notranjosti objekta proti zunanji površini,
• je lahko zunanja površina fasade hladnejša,
• se lahko zunanja površina predvsem ponoči močneje ohladi.

Ko temperatura površine doseže oziroma se približa temperaturi rosišča, lahko na fasadi nastane kondenz oziroma rosa – tudi kadar ne dežuje.

Daljši čas površinske vlage ustvarja ugodne pogoje za razvoj alg in drugih mikroorganizmov.

Pri starejših, slabše izoliranih objektih je skozi konstrukcijo praviloma prehajalo več toplote iz notranjosti. Zunanja površina je bila zato lahko toplejša, kar je v določenih razmerah omogočalo hitrejše sušenje fasade.

Posebnosti silikonskih (premium) fasad

Silikonski zaključni sloji veljajo za kakovostne predvsem zaradi kombinacije:

• visoke vodoodbojnosti,
• dobre paroprepustnosti,
• odpornosti na vremenske vplive.

Vodoodbojnost zmanjšuje vpijanje vode v fasadni zaključni sloj, kar je pomembna prednost takšnih sistemov.

Vendar vodoodbojnost sama po sebi ne pomeni, da površina fasade ne more biti vlažna.

Ob rosenju oziroma kondenzaciji se lahko vlaga pojavi neposredno na zunanji površini fasade. Na njeno zadrževanje vplivajo temperatura površine, struktura zaključnega sloja, veter, osončenost, orientacija objekta in lokalna relativna vlažnost.

Za razvoj alg je zato zelo pomemben predvsem čas, ko površina ostaja dovolj vlažna, in ne samo količina vode, ki jo fasadni material vpije.

Tudi kakovostna, vodoodbojna silikonska fasada zato ni avtomatično trajno zaščitena pred pojavom alg.

Vpliv sodobnega okolja

Na pojav alg dodatno vplivajo:

• gostejša pozidava in slabše kroženje zraka,
• več zelenih površin v okolici,
• višja lokalna vlažnost,
• milejše zime in pogostejša kondenzacija.

Pojav alg danes ni nujno znak slabe fasade. Sodobni, energetsko učinkoviti in vodoodbojni fasadni sistemi so pogosto hladnejši in dlje časa vlažni. V kombinaciji z omejeno trajnostjo zaščitnih dodatkov v zaključnih slojih pomeni, da se lahko biološka obremenitev pojavi hitreje kot v preteklosti – tudi na kakovostnih silikonskih fasadah.

Zato je občasno čiščenje in obnova zaščite normalen del življenjske dobe sodobne fasade.

Tudi najkakovostnejši fasadni sistemi niso zasnovani kot trajno odporni na biološko rast. Redno vzdrževanje, pravočasno čiščenje in obnova zaščite bistveno podaljšajo estetsko in funkcionalno življenjsko dobo fasade.