Veliko lastnikov je presenečenih, ko se alge pojavijo že po nekaj letih – tudi na kakovostnih, silikonskih fasadah. Pojav ni posledica slabe izvedbe ali nekakovostnega materiala, temveč kombinacije sodobnih gradbenih sistemov, okoljskih zahtev in fizikalnih lastnosti fasadnih površin.

Omejena trajnost zaščite v zaključnih slojih in vpliv okoljske zakonodaje

Sodobni fasadni zaključni sloji vsebujejo zaščitne dodatke proti algam in plesni (bicoidi t. i. film-konzervanse). Njihova naloga je začasno zavirati razvoj mikroorganizmov na površini fasade.

Ti zaščitni dodatki delujejo tako, da se v majhnih količinah postopoma sproščajo na površino, kjer preprečujejo naselitev alg in plesni. Zaradi vremenskih vplivov, UV-sevanja in postopnega izluževanja se njihova koncentracija sčasoma zmanjšuje, zato zaščita po nekaj letih oslabi. To je normalen proces staranja fasadnega sistema.

Vpliv strožje EU zakonodaje

Na trajanje zaščite vpliva tudi zakonodaja. Uporaba biocidnih snovi v gradbenih proizvodih je v Evropski uniji strogo regulirana z uredbo BPR (EU) št. 528/2012.

Cilj zakonodaje je:

• zmanjšati obremenitev okolja,
• omejiti izpiranje škodljivih snovi v tla in vodotoke,
• zmanjšati tveganje za zdravje ljudi in ekosistemov.

Zaradi teh zahtev:

• so dovoljene nižje koncentracije aktivnih snovi,
• nekatere učinkovitejše (a okoljsko bolj problematične) snovi niso več dovoljene,
• zaščitni sistemi so bolj okolju prijazni, vendar imajo lahko krajšo učinkovito življenjsko dobo.

Energetsko učinkovite fasade so hladnejše

Sodobni objekti imajo debelo toplotno izolacijo (ETICS), ki bistveno zmanjša toplotne izgube. Posledično:

• manj toplote prehaja iz notranjosti,
• zunanja površina fasade je hladnejša,
• ponoči se hitreje ohladi.

To poveča možnost nastanka kondenzacije (rose), zato je fasada pogosto vlažna tudi brez padavin. Daljši čas površinske vlage ustvarja ugodne pogoje za razvoj alg in plesni.

Pri starejših, slabše izoliranih objektih je toplota iz notranjosti segrevala fasado, zato se je ta hitreje sušila.

Posebnosti silikonskih (premium) fasad

Silikonski zaključni sloji veljajo za kakovostne, ker zagotavljajo:

• visoko vodoodbojnost,
• dobro paroprepustnost,
• odpornost na vremenske vplive.

Vendar ima hidrofobna površina tudi specifično lastnost:

Voda ne vpija v podlago, temveč ostane na površini v obliki kapljic. To pomeni:

• daljši čas zadrževanja vlage na površini,
• počasnejše sušenje,
• ugodnejše pogoje za razvoj biofilma.

Za razvoj alg je namreč ključna površinska vlaga, ne vlažnost v notranjosti materiala.

Vpliv sodobnega okolja

Na pojav alg dodatno vplivajo:

• gostejša pozidava in slabše kroženje zraka,
• več zelenih površin v okolici,
• višja lokalna vlažnost,
• milejše zime in pogostejša kondenzacija.

Pojav alg danes ni nujno znak slabe fasade. Sodobni, energetsko učinkoviti in vodoodbojni fasadni sistemi so pogosto hladnejši in dlje časa vlažni. V kombinaciji z omejeno trajnostjo zaščitnih dodatkov v zaključnih slojih pomeni, da se lahko biološka obremenitev pojavi hitreje kot v preteklosti – tudi na kakovostnih silikonskih fasadah.

Zato je občasno čiščenje in obnova zaščite normalen del življenjske dobe sodobne fasade.

Tudi najkakovostnejši fasadni sistemi niso zasnovani kot trajno odporni na biološko rast. Redno vzdrževanje, pravočasno čiščenje in obnova zaščite bistveno podaljšajo estetsko in funkcionalno življenjsko dobo fasade.